1548 – Bernardin Barbo prejme kranjsko deželanstvo.
19. III. 1622, Dunaj – Bernardin Barbo pl. Waxenstein, cesarski svetnik in kranjski deželni upravitelj, povišan v dedni baronski stan (Barbo Freiherr zum Waxenstein).
18. XI. 1629, Dunaj – Sigmund Barbo pl. Waxenstein, cesarski svetnik in kranjski deželni upravitelj, povišan v dedni baronski stan (Barbo Freiherr zum Waxenstein).
29. IV. 1651, Dunajsko Novo mesto – bratje Jurij Maksimilijan, Janez Krištof, Bernardin, (Maksimilijan) Valerij in Ernest Adolf Barbo pl. Waxenstein povišani v baronski stan (Freiherr Barbo zum Waxenstein).
10. IV. 1674, Dunaj – brata Bernardin in Maksimilijan Valerij barona Barbo pl. Waxenstein, njuna nečaka Franc Herbard in Jurij Maksimilijan, njihov sorodnik Franc Karel, in njune sestre Ana Rozina (por. pl. Valvasor), Sidonija Regina (por. pl. Valvasor) in Sofija Doroteja (por. pl. Gusič) povišani v grofovski stan s predikatom »grof in grofica Kožljaka, baron in baronica z Gotnika, Paza in Čušperka, gospod in gospa s Khislsteina, Rakovnika in Dragomlja« (Graf und Gräfin v. Waxenstein, Freiherr u. Freiin auf Guettenegkh, Paß- u. Zoblsperg, Herr u. Herrin auf Kißlstein, Kreussenbach u. Dragembl); Bernardin prejme tudi naziv »visokorodni in blagorodni« (Hoch- und Wohlgeboren), ki se deduje po načelu primogeniture.
Grofje Barbo-Waxenstein so bili v slovenskem prostoru dolga stoletja ena najbolj prepoznavnih, najpremožnejših in tudi najbolj razvejenih plemiških rodbin.1 Njihova ugled in samozavest sta imela dva temeljna kamna – starost rodbine in prednike na pomembnih položajih. Kakor mnoge druge rodbine so tudi Barbi svoje začetke iskali v antičnem Rimu. Po tradiciji so se v 5. stoletju, ob propadu Zahodnega rimskega cesarstva, preselili na sever, v Lombardijo in se od tam razširili po beneških otokih. Ta zgodba se zaradi pomanjkljivih dokazov verjetno nikoli ne bo znebila značaja legende. Vendar drži, da lahko Barbom v Benetkah sledimo zelo daleč v zgodovino, saj se posamezniki s tem priimkom tam dokumentirano pojavljajo že visokem srednjem veku. V 15. stoletju dalje so se že začeli povezovati z današnjim slovenskim ozemljem – sprva le posredno, po »službeni dolžnosti«, in nato tudi neposredno, s pridobitvijo zemljiške posesti.
Eden najznamenitejših članov poznosrednjeveških Barbov je bil Peter (1417–1471), ki je med letoma 1464 in 1471 kot papež Pavel II. zasedal stol sv. Petra. Za slovenski prostor je pomemben zato, ker je leta 1468 potrdil izvzetost novoustanovljene ljubljanske škofije izpod oglejskega patriarhata in njeno neposredno podrejenost papežu.2 Približno takrat se je od glavne beneške linije Barbov (v Benetkah je izumrla sredi 18. stoletja) odcepila veja,3 ki se je najprej naselila v beneški Istri in nato še »čez mejo«, v habsburški Istri.
1 Kljub velikemu pomenu rodbina še ni bila deležna poglobljenega historiografskega prikaza. Najbolj temeljito sta jo do sedaj genealoško predstavila Leopold v. Beckh-Widmanstetter leta 1881, ki je poleg transkripcije njihove družinske kronike objavil tudi obsežno družinsko deblo (Die Familienchronik der Grafen Barbo von Waxenstein), in Johann Baptist Witting, ki je v začetku 20. stoletja v Siebmacherjevi heraldični zbirki (Steiermärkischer Adel. J. Siebmacher’s Großes Wappenbuch, Band IV, 7. Abteilung (Nürnberg 1919–1921), stolp. 186–195) predstavil najbolj temeljiti rodovnik celotne rodbine. Kjer ni navedeno drugače, so podatki v tem besedilu povzeti po teh dveh genealoških pregledih. V slovenski historiografski produkciji še danes velja za edino referenčno delo geslo (!) o rodbini v Enciklopediji Slovenije (1. zvezek iz leta 1987, str. 185–186), ki ga je napisala Ema Umek.
2 Gl. npr. Benedik, Papeži, str. 193–194.
3 Obstajajo sicer dvomi o povezavi beneških Barbov s poznejšimi kranjskimi (gl. npr. http://rfondablog.blogspot.si/2015/02/plemeniti-barbo-waxenstein.html). Če nič drugega, jih povezuje enak grb, čeprav tudi to ni vedno povsem zanesljiv dokaz.
Literatura
Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia (ACAG), Archivio del Monastero delle Orsoline di Gorizia, »Registro di tutte le Religiose vestite, Professate e Morte dal principio del Monastero, cioè dal 1672 fino all’anno 1760« (1672–1803), registro 152.
ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko I., šk. 91 (fasc. 54/5), sn. 6, Seznam obhajancev 1580–1593 in mrliška knjige prve protestantske občine v Ljubljani 1578–1586.
ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 6 (1662–1756).
ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, serija II, A-8, A-35, B-1, B-5, B-8, B-9, B-11, B-12, B-17, B-18, B-20, B-31, B-34, B-37, B-40, S-41, S-63; serija III, A-28, A-88, A-100, B-35, B-37, B-46, B-67, B-69, B-70, B-75, B-80, B-88, B-111, B-112, B-123.
ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 5, A-67; šk. 7, A-98; šk. 8, B-3, B-5, B-6, B-10, B-12, B-14; šk. 9, B-16, B-21, B-24, B-25; šk. 10, B-41; šk. 11, B-49, B-56, B-58; šk. 12, B-60, B-62, B-65, B-68; šk. 13, B-87, B-89, B-91, B-97, B-99, B-101, B-106, B-108; šk. 14, B-119, B-120; šk. 29, F-50; šk. 39, G-131; šk. 71, W-55; šk. 96, R-127.
ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 3, 69, 70, 86, 123, 127.
ARS, AS 798, Auersperg – rodbina, 1774–1848, šk. 1.
ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-43r, Lukančič, Janez Gotard (Lukhantschitsch, Joannes Gotthardus): Regia Virtutis Seu Diversae Genealogiae, Inclytae Gentis Carnioliae Principum et Comitum (1. del), fol. 12r–16r, 41r–45v.
ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-52r, Collectanea ad Genealogiam Ordine Alphabetico.
ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 20, 89.
ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, šk. 2, 11.
ARS, AS 1084, Zbirka osmrtnic in poročnih naznanil, šk. 1, 3.
HHStA, Fürstlich Auerspergisches Archiv, Urkundensammlung.
HHStA, Fürstlich Auerspergisches Archiv, Z. A., K. 21, fasc. 3, 3a.
NŠAL, Župnijski arhiv Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, M 1635–1657, 1658–1735, 1771–1812; Župnijski arhiv Prečna, matične knjige, M 1716–1770.
NŠAM, RMK Brežice 1725–1738; RMK Celje – Sv. Danijel 1677–1723; RMK Podsreda 1687–1731; PMK Pilštanj 1695–1761; PMK Podsreda 1687–1770; MMK Hajdina 1720–1765; MMK Podsreda 1703–1744.
NUK, Zbirka rokopisov in redkih tiskov, Ms. 1397.
ÖStA, AVA, Adelsakte, Adelsakt für Bernhardin Barbo zum Waxenstein, 19. III. 1622; Adelsakt für Sigmund, Valerius u. Georg Barbo zum Waxenstein, 18. XI. 1629; Adelsakt für Georg Max, Johann Christoph, Bernardin, Valerius, Ernst Adolf Barbo zum Waxenstein, 29. IV. 1651; Adelsakt für Bernhardin, Franz Carl, Maximilian Valerius, Franz, Georg, Maximilian Barbo zum Waxenstein, 10. IV. 1674; Adelsakt für Johann Peter Barbo (Inkolat in Böhmen), 30. X. 1704 (prepis originala).
StLA, Landrecht, Barbo.
ZAL, LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. II, III, XXIV; fasc. 26.
Objavljeni viri:
Schiviz v. Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz, 1905, str. 5, 7, 12, 15, 19, 21, 33, 39–43, 46, 67, 69, 76, 77, 91, 102, 110, 112, 113, 119, 137, 146, 148, 149, 156, 159–162, 165, 166, 175, 176, 178–180, 182, 185–194, 200, 203, 204, 207–212, 223, 231, 259, 261, 287, 292, 293, 296, 298, 300, 314, 317, 318, 320, 321, 324–326, 331–334, 338, 346, 371–374, 381–383, 391, 393, 400, 401, 408, 410, 415, 425–429, 453.
Schiviz v. Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken der Stadt Graz. Graz, 1909, str. 45, 71, 111, 288, 298, 315, 474.
Ustni vir:
Livia grofica Barbo-Waxenstein (1927), Dunaj.
Literatura:
Alberi, Dario: Istria. Storia, arte, cultura. Trieste: Edizioni LINT, 1997.
Allgemeine Encyclopädie der Wissenschaften und Künste in alphabetischer Folge. Dritte Section O–Z, 14. Theil. Leipzig: F. A. Brockhaus, 1850.
Barbo-Waxenstein, Robert: Bela krogla. Ljubljana: Satura, 1935.
Beckh-Widmanstetter, Leopold: Die Familienchronik der Grafen Barbo von Waxenstein, S. l., 1881.
Benedik, Metod: Papeži od Petra do Janeza Pavla II. Celje: Mohorjeva družba, 1989.
Benkovič, Josip: Kranjski bogoslovci v Rimu. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 8, 1898, str. 61–72.
Fabjančič, Vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih prebivalcev, I. del, Stari trg; II. del, Novi trg. Ljubljana, 1940–1943.
Fabjančič, Vladislav: Ljubljanski sodniki in župani. 3. zvezek. Župani in sodniki 1605–1650. Ljubljana: ZAL, 2005
Frank, Karl Friedrich v.: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806, I. Schloss Senftenegg, 1967; II. Schloss Senftenegg, 1970; III. Schloss Senftenegg, 1972; IV. Schloss Senftenegg, 1973; V. Schloss Senftenegg, 1974
Gallé, Hubert: Die Gallé: eine Familiengeschichte. S. l.; Selbstverlag, 2007.
Genealogisches Handbuch des Adels 35, 1965, str. 8–10.
Golec, Boris: Valvasorji. Med vzponom, Slavo in zatonom. Ljubljana: Založba ZRC, 2015.
Hančič, Damjan: Klarise na Kranjskem. Ljubljana: ZAL, 2005.
Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana: DZS, 1999.
Klen, Danilo: Stoljeće i pol prilika i neprilika u Rijeci i oko nje (1465–1627). Historijski zbornik, god. XLI (1), 1988, str. 17–26.
Kogoj, Marija Jasna: Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Kos, Dušan: Borba slovenskih fantov in deklet za svobodo. Zgodovina za vse, XVI, 2009, str. 5–39.
Kos, Dušan: Trdota kot vrednota. Prispevek k historični antropologiji impotence v predmeščanski dobi. Acta medico-historica Adriatica, 2, 2004, str. 139–154.
Kos, Dušan: Zgodovina morale. 1. del. Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Ljubljana: Založba ZRC, 2015.
Mlinarič, Jože: Stiška opatija 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.
Pavlin, Vojko: Gospostvo Renče in Hoferjevi renški urbarji 16. stoletja. Kronika 51, 2003, str. 229–248.
Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje, 1. del. Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014.
Preinfalk, Miha: Rodbina Barbo-Waxenstein: plemiške rodbine na Slovenskem. GEA, 18 (mar. 2008), str. 66–69.
Radics, Peter v.: Familien-Chroniken krainischer Adeliger im 16. und 17. Jahrhundert: II. Die Familienchronik des Bernardin Grafen Barbo. Mitteilungen des Musealvereins für Krain, XVI, 1903, str. 16–25.
Slana, Lidija: Lichtenbergi na Tuštanju. Kronika 57, 2009 (Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah), str. 171–200.
Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS, 1982.
Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma: 1688–1801 (faksimile). Ljubljana: Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja, 2001.
Steklasa, Ivan: Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. V Ljubljani: samozaložba, 1915.
Stergar, Rok: Dr. Ivan Šusteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu-Waxensteinu. Dvoboj, ki ga ni bilo. Zbornik Janka Pleterskega (ur. Oto Luthar in Jure Perovšek). Ljubljana: Založba ZRC, 2003, str. 203–212.
Steska, Viktor: Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 10, 1900, str. 134–140, 145–174.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. II. Dolenjska. Porečje Temenice in Mirne. Ljubljana: Viharnik, 2002.
Umek, Ema: Barbo-Waxenstein (geslo). Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 185–186.
Witting, Johann Baptist: Steiermärkischer Adel. J. Siebmacher’s Großes Wappenbuch, Band IV, 7. Abteilung (Nürnberg 1919–1921), stolp. 186–195
Žvanut, Maja: Od viteza do gospoda. Ljubljana: Viharnik, 1994.
Spletne strani:
http://enciklopedija.lzmk.hr/clanak.aspx?id=53726.
http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=1299.
http://rfondablog.blogspot.si/2015/02/plemeniti-barbo-waxenstein.html).
https://en.wikipedia.org/wiki/Marco_Barbo.
Lončar, Dragotin: Barbo-Waxenstein, Josip Emanuel, grof (geslo v SBL). http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi134116/
O PORTALU
Plemiška dediščina na Slovenskem
Na portalu Plemiška dediščina na Slovenskem so predstavljeni izbrani rezultati raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije (ARRS, J6-1810).
Plemiči
Plemiška dediščina na Slovenskem
Projekt je podprla
Partnerji
