Hrastovec

Obstoj hrastovškega dvora sega v čas pred letom 1294. Leta 1338 je bila ustanovljena kapela sv. Ožbalta, prva zanesljiva omemba gradu sega v leto 1443. Grad stoji na pomolni vzpetini nad ribnikoma, dostopen je prek kamnitega mostu nad nekdanjim grajskim jarkom. Današnja peterokotna tlorisna zasnova z dvonadstropnimi bivalnimi trakti, ki se naslanjajo na nekdanje grajsko obzidje, in z notranjim dvoriščem, tremi vogalnimi stolpi ter dvema bastijama kaže baročno podobo, vendar je grajska stavba rezultat več gradbenih faz. Prvotna zasnova je obsegala dva stolpa, povezana z obzidjem, leta 1338 so pozidali še grajsko kapelo sv. Ožbalta. Na srednjeveški čas nastanka opozarja nepravilna tlorisna zasnova, prilagojena terenu, v renesansi pa je grad dobil poglavitne poteze sedanje arhitekturne podobe. Med poznim 15. stoletjem in letom 1616 je nastal južni del grajskega kompleksa s tremi okroglimi stolpi, ki jih je povezovalo staro grajsko obzidje, ki je bilo v renesansi modernizirano, njegov severni del pa po sredini 16. stoletja okrepljen z bastijama poševno zidanega pritličja. V renesansi sta nastala vezni del severnega trakta med bastijama in vhodni jugozahodni trakt. Na renesančni izvor kažejo tudi posamezni fragmenti v obeh delih vzhodnega trakta, kot je npr. sled polžastega stopnišča v jugovzhodnem stolpu. V 17. stoletju je grad dobil zgodnjebaročne fasade z novimi portali in okenskimi okviri. Po požaru leta 1666 so grad obnovili. Leta 1668 je bil zgrajen severni, rezidenčni trakt skupaj s kapelo sv. Križa. Gradnjo sta vodila italijanska arhitekta Domenico della Torre in Hans Pozzo. Kapela sv. Ožbalta je bila opuščena v 1. pol. 18. stoletja in naposled preurejena v konjski hlev. V tridesetih letih 18. stoletja so barokizirali severni del objekta (prenova je pripisana arhitektu Jožefu Hueberju), ki je dobil razkošno podobo, in preoblikovali dvoriščne fasade severnih traktov, zgradili dvoramno stopnišče na severni strani gradu, odstranili veliki renesančni stolp pravokotnega tlorisa in zamenjali leseni mostovž, ki je vodil do gradu, s kamnitim mostom.

Slikar Antonio Maderni je leta 1688 poslikal strop kapele. Manjše fragmente njegove freske nad stopniščem, ki je bila poškodovana v požaru, hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Najreprezentativnejši grajski prostor je dvorana v  severozahodnem stolpu. Strop je poslikan z lovskimi in pastoralnimi motivi in bitkami, v osrednjem polju je slika speče Diane z nimfami. Štukature v tem in več rezidenčnih prostorih krasijo štukature iz tridesetih let 18. stoletja. Erazem Friderik grof Herberstein (1631–1691) je na gradu zasnoval slikarsko zbirko, ki je obsegala več kot tristo del, med njimi tudi tihožitja slikarja Petra van Kessla, mojstrovini iz delavnic Jana Fyta (Ptičji koncert) in Fransa Snydersa (Pes z volovsko glavo), ki ju danes hrani Pokrajinski muzej Maribor. Ob prenovi gradu okrog sredine 18. stoletja je Janez Ernest ml. grof Herberstein del zbirke vdelal v lesen opaž in zasnoval portretno galerijo. Ta je ob približno dvajsetih portretih vključevala še 16 celopostavnih portretov grofov Herberstein, od katerih se je večina ohranila v Pokrajinskim muzeju Ptuj–Ormož. Ostanke hrastovške zbirke je dal namreč med letoma 1923 in 1924 na grad Ptuj prepeljati takratni lastnik obeh gradov Johann Josef Herberstein.