Štrovsenek

Na lokaciji, kjer stoji današnji dvorec, na naravni terasi severno od Gomilskega, se je nekoč nahajal lovski dvorec celjskih grofov, ki je bil že takrat v deželnoknežji lasti. Leta 1467 se prvič omenja kot lovski dvorec, Jägerhof zu St. Mathes vnder Sanneg. Po lastniku Jakobu Straussu, ki ga je posedoval v obdobju 1578–1590, je dobil ime Straussenhof.

Curk je za današnjo podobo dvorca zapisal, da je po konceptu renesančna, po izgledu pa nakazuje angleški kastelni slog. Dvorec pravokotne oblike ima s poligonalnim stolpičem poudarjen jugovzhodni vogal. Stavba ima štiri trakte z notranjim arkadnim dvoriščem. Najstarejšega lahko datiramo v čas med letoma 1578 in 1590, ostali trije trakti pa so bili dodani v 18. stoletju. Dvorec ima pritličje in dve nadstropji, vsako pa sestavlja enajst sob. Nekoč je imel tudi kapelo z mašno licenco. Kot grajska kapela predhodnika današnjega dvorca je funkcionirala današnja podružnična cerkev sv. Matevža v neposredni bližini dvorca, v kateri so ohranjeni fragmenti fresk iz prve polovice 15. stoletja in sredine 16. stoletja. Ker naj bi bil predhodna zgradba manjša, kapela verjetnoni bila locirana znotraj same stavbe. Morda je bila nekoč celo bližje dvorcu, saj ni popolnoma jasno, kje točno se je nahajala prvotna stavba, cerkev pa je gotovo starejša od današnjega dvorca. Prav gotovo pa je tudi, da je bila že prvobitna grajska kapela posvečena sv. Matevžu, kar je sicer redek patrocinij, saj se neka cerkev sv. Matevža oziroma Matije pod Žovnekom omenja že v 15. stoletju. Dvorec dopolnjuje tudi park z nekdanjim ribnikom, ki izkazuje romantične prvine, značilne za 19. stoletje, v njegovi neposredni bližini pa so bili nekoč še nasadi hmelja.

Pročelje ima tridelno zasnovo – vsak del je poudarjen s stopničastim trikotnim čelom. Osrednje čelo je nekoliko manjše, na sredini pa ga poudarja grb. V osrednji osi se nahaja preprost kamnit portal, nad katerim je stavbi prizidan lesen balkon s streho; ta počiva na štirih litoželeznih stebrih z neogotsko ornamentiko.

Notranje dvorišče je poudarjeno z arkadami, ki se v pritličju ob južnem traktu opirajo na tri stebre kvadratnega prereza s posnetimi robovi. Ob vzhodnem in zahodnem traktu so stebri okrogli. Prav takšni so tudi arkadni stebri v prvem nadstropju. Drugo nadstropje arkad nima. Hodniki pod arkadami so v pritličju obokani s češkimi kapami, v severozahodnem delu hodnika pa se pojavi križni obok. V arkadnih hodnikih prvega nadstropja so stropi ravni. Na dvorišču pod arkadami je vzidan rimski relief.

Dvorec ima dve veliki kleti, ki sta obokani s plitvima, sekundarnima, in močno potlačenima banjastima opečnima obokoma. Vhod v južno klet je po stopnicah, ki so nameščene pod arkadami in se zapirajo z lesenim pokrovom v ravnini pohodne površine.

Nekateri prostori pritličja imajo še križnogrebenaste oboke ali banjaste oboke s sosvodnicami, ki imajo grebenasto poudarjene robove. Obok jugovzhodnega dela dvorca sloni na dveh slopih, ki nosita oproge, med katerimi so križni grebeni. Tam je bila kuhinja.

V prvem nadstropju je v več sobah ohranjen kasetiran in delno rezljan novejši leseni strop. Nekateri izmed stropov teh sob imajo kovinske aplikacije v obliki rozet. Trije stropi so poslikani v tehniki freske. Upodobljeni so raznovrstni motivi v različnih historističnih slogih. Neorokokojski prizor, tako piše Stopar, prikazuje angele z glasbili in pripovednimi prizori v kartušah. V tej sobi je stropna poslikava v stilu baročnih ali rokokojskih iluzionističnih poslikav. Pred gledalcem se odpira na štiri dele razdeljen prizor neba z razigranimi putti, od katerih nekateri v rokah držijo različne predmete, kot so lira, trakovi, in zlat lovorjev venec. Prizor poudarjajo naslikana arhitektura, ograje in kipi v načinu grizaja, štirje pripovedni prizori in štukatura. Od poslikane historistične celote se je na stropu ohranil le del s prizorom dveh golih deklet, ki se poigravata s putti; nekateri od njih nosijo cvetje, ki je na poslikavi tudi kot dekorativni element. Zadnji izmed poslikanih stropov prikazuje ženo z dekletom pred pokrajino z gradom v ozadju. Pravzaprav gre za tondo s sedečo žensko s štirimi otroki, ki se poigravajo s cvetjem. Prizor je umeščen v romantično naravno krajino, o gradu v ozadju pa ni sledu. Isti strop poudarjajo še bordure in štiri poslikave v vogalih stropa – tri poslikave so zgolj cvetlične, četrta pa prikazuje napol golo žensko na čolnu, ob njej pa putta z vpreženimi labodi. Poslikava ženske z otroki je signirana in datirana. Stopar je napisal malce napačno razbral kot A. Fonzar 1916. Na podlagi ustrezno razbrane signatire – A. Fonzari, 1916 – lahko kot avtorja poslikave identificiramo v Gorici rojenega slikarja Adolfa Fonzarija (1880–1959).

V stavbi se je do nedavnega nahajalo nekaj reprezentativnih peči, ki jih lahko uvrstimo v pozno 19. stoletje. Marca 2021 je bila ena izmed njih ukradena, danes je dvorcu samo še ena.

Stavba je prvotno najbrž obsegala samo en trakt, na kar lahko sklepamo po grafični upodobitvi v štajerski topografiji Georga Matthäusa Vischerja iz leta 1681. K temu traktu so verjetno že zgodaj prizidali manjše pomožno poslopje. Na omenjeni grafiki lahko desno od dvorca opazimo še današnjo podružnično cerkev sv. Matevža, ki po zunanji podobi ni več prepoznavna. Najstarejši trakt dvorca je iz obdobja 1578–1590, trije trakti so verjetno dodani v 18. stoletju, leta 1869 pa je bil dvorec tudi prezidan. Vogali so bili poudarjeni s pristrešnimi pomolnimi stolpiči. Na strehi je imel dvorec manjši urni stolpič z baročno čebulasto streho. Po mnenju Stoparja lahko danes ohranjene najstarejše dele stavbe datiramo šele v 17. stoletje, kar bi pomenilo, da je bila takratna, danes v jedru še ohranjena, stavba že naslednica prvotnega lovskega dvora ali celo Straussovega dvorca. V baroku so bila po Stoparju stavbi prizidana še tri krila, urejeno je bilo tudi arkadno dvorišče. Po letu 1869 je tedanji lastnik Karel Haupt prezidal stavbo v angleškem kastelnem slogu. Dvorec je bil celovito preoblikovan v historistično stavbo z določenimi klasicističnimi elementi. Takrat so najbolj izpostavljeni vogal poudarili z vitkim visokim stolpičem. Na novo so bili opremljeni tudi reprezentativni bivalni prostori notranjščine, nekatere pa so tudi poslikali. Takrat so okolico stavbe uredili kot krajinski park z ribnikom. Dvorec je bil leta 1985 delno obnovljen.