Metlika

Metliški grad (naslov Trg svobode 4) je značilen primer raščene arhitekture in mestnega gradu. Stoji v starem delu mesta na najvišji točki pomola med potokom Obrh in nekdanjo strugo potoka Bojica in se z nepravilno tlorisno zasnovo prilagaja terenu. Zrasel je iz srednjeveške utrdbene osnove in se v pisnih virih prvič omenja leta 1338. Na njegovo srednjeveško poreklo nas opozarja le vhodni stolp in poznogotsko okno v 1. nadstropju jugovzhodnega trakta. Sredi 13. stoletja so bili tu koroški grofje Spanheimi, nato češki kralj Otokar II. in goriški grofje, katerim so po njihovem izumrtju 1374 sledili Habsburžani.

Skupaj z mestom je predvsem v 15. in 16. stoletju grad igral ključno vlogo pri obrambi Kranjske pred turškimi vpadi. S postavitvijo Karlovca, nove osrednje utrdbe južnega dela Vojne krajine leta 1579, je turški pritisk na Metliko in Belo krajino pričel pojemati in na začetku 17. stoletja povsem prenehal. Zaradi tega je bila grajska stavba v 17. stoletju v precej slabem stanju. Na Valvasorjevi upodobitvi v Slavi vojvodine Kranjske (1689) učinkuje še povsem trdnjavsko in je bila po polihistorjevih besedah »povsem blizu propada in tako uničena, da je v njej komajda mogoče bivati«. Je pa današnjo tlorisno peterokotno zasnovo grad dobil prav v 17. stoletju. Notranje arkadno dvorišče zapira pet enonadstropnih stanovanjskih traktov. Na severni strani se je ohranil eden izmed dveh bastionov, v jugovzhodnem vogalu dvorišča pa je v nadstropju ohranjena grajska kapela, ki sloni na arkadnih lokih.

Leta 1578 so bili lastniki gradu grofje Alapi, za njimi proti koncu 16. stoletja Frankopani. V začetku 17. stoletja je bil v rokah grofov Erdȍdyjev, ki so ga nato 1620 prodali bratom Petru, Gregorju in Mihaelu pl. Wazenbergu. Gregor je v oporoki iz 1646 Metliko skupaj z drugima dvema wazenberškima gospostvoma Mirno in Dobom spremenil v fidejkomis pod pogojem, da Mirno in pol gospostva Metlika do svoje smrti uživa njegova hči Kordula, po njeni smrti pa se vsi združijo v enoten fidejkomis. Kordula (kasneje verjetno poročena z nekim Paradeiserjem) je leta 1650 svojo polovico gospostva prodala stricu Mihaelu, ki je postal edini lastnik. Pozneje je njegova snaha Ana Marija Wazenberg (roj. baronica De Leo pl. Löwenberg) kot vdova metliško gospostvo prodala – najprej leta 1682 manjši del Janezu Adamu grofu Purgstallu in večji del Francu Bernardu grofu Lichtenbergu. Slednji je do leta 1691 odkupil celotno gospostvo. Njegov sin Jurij Sigmund grof Lichtenberg je 1714 grad prodal zagrebškemu stolnemu kapitlju, v lasti katerega je ostal vse do požara 1790. Po inventarnem popisu v urbarju iz leta 1723, ko je bil grad v lasti zagrebškega kapitlja, je bila njegova notranjščina zelo skromno opremljena. V njej je, kot kaže, bival le upravitelj, poleg njegove pisarne in spalnice je bilo nekaj pohištva le še v pisarjevi sobi, opremljena pa je bila tudi kuhinja.

Le dve leti po požaru, leta 1792, je grad kupil ljubljanski meščan in krčmar Jožef Savinšek. Ta se je takoj po nakupu preselil v Metliko in kompleks povsem prenovil. Nasledil ga je sin Andrej in potem njegov sin Jožef, dr. prava in prvi v družini z nazivom vitez (od 1871 vitez pl. Savinschegg). Rodbinski grb – v ščitu trije drug v drugega vpeti obroči –  je vklesan v kamen nad vhodom v metliški grad.

Po požarih v letih 1705 in 1790 so grad obnavljali in dobil je značaj udobne mestne rezidence. Obnovljena sta bila oba  poznogotskega trakta palacija, v celoti je bil pozidan enonadstropen južni trakt, ki je povezan s palacijem strnil celotno grajsko tkivo. Na treh straneh so uredili slopaste arkadne hodnike, ki so obdali grajsko dvorišče. Ostanke obzidja v predgradju so porušili in odstranili. Čelna fasada vhodnega stolpa ima po rekonstrukciji poznobaročno podobo iz 18. stoletja. Na zunanji fasadi je ohranjena neoklasicistična členitev z rustikalno obdelavo pritličja iz 19. stoletja.

Zaradi dolgov je bil leta 1899 Savinšek prisiljen grad prodati, sam pa se je odselil na Dunaj (umrl je v Gradcu 1910). Grad je kupila Ljudska posojilnica V Ljubljani, ta pa ga je 1906 prodala Prvi dolenjski posojilnici v Metliki. Po 2. svetovni vojni je grad postal splošno ljudsko premoženje.

Maja 1954 je v gradu začel delovati Belokranjski muzej. S postopno obnovo se je širila tudi stalna razstava muzeja, ki danes obsega celo prvo nadstropje in del pritličnega arkadnega hodnika severnega trakta, kjer je bil 1998 postavljen lapidarij. Stalne razstave v muzeju so: Življenje ljudi v Beli Krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja, Vinogradništvo in vinarstvo Bele krajine, Metlika in njen grad skozi stoletja, Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku. Leta 1981 so v gradu odprli Ganglovo razstavišče za občasne razstave.

V letih 1999 in 2000 je potekala velika obnova: zamenjani so bili celotno ostrešje in kritina, stropi prvega nadstropja in stavbno pohištvo. Leta 2012 se je nadaljevalo z gradbenimi deli, in sicer obnova podstrešja, na novo so prekrili polovico strehe, v notranjosti pa so uredili ogrevanje, prezračevanje in razsvetljavo ter položili parket. Urejena je bila tudi soba na vrhu vhodnega stolpa gradu (dela do 2013). Ob 150-letnici metliških gasilcev leta 2019 ter v spomin na zadnjega metliškega graščaka in ustanovitelja požarne brambe v Metliki Josipa Savinška je bila v sobi na vrhu vhodnega stolpa gradu postavljena stalna razstava, opremljena s predmeti iz 2. polovice 19. stoletja.

Pred gradom je bil leta 1957 urejen terasast park, za katerega je načrt izdelala domačinka, arh. Gizela Šuklje. V njem je več NOB spomenikov: monumentalen bronast Papičev kip Belokranjskega partizana, doprsni kip Josipa Broza Tita (Zdenko Kalin), štirje narodni heroji ter spominska plošča padlim borcem. Pot do gradu na desni strani obdajajo v vrsti postavljeni bronasti doprsni spomeniki pomembnih Belokranjcev: Otona Župančiča, dr. Nika Županiča, Alojza Gangla in Engelberta Gangla, delo akademskih kiparjev Zdenka Kalina, Julija Papiča in Jožeta Vrščaja. V neposredni bližini gradu (Trg svobode 5) je Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča; v Metliki je bila namreč leta 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem.

V gradu danes domuje Belokranjski muzej Metlika. V pritličju so restavracija, TIC, poročna dvorana in muzejska trgovina. V grajski kleti je vinoteka (Grajska klet Šturm).